Ko sem to prebrala, sem bila čisto šokirana. Mama je triletnega otroka peljala na sistematski pregled. Ker ima težave z izgovorjavo črke R in šumniki, ji je pediatrinja napisala napotnico za logopeda. Ko je mama otroka naročila na pregled, so ji določili datum čez DVE leti. Takrat bo otrok moral že v šolo in veliko vprašanje je, koliko škode bo nastalo do takrat. Verjamem, da mogoče ni dovolj logopedov na razpolago. Skrbi me nekaj drugega. Če bi ta mama poklicala v zasebno ambulanto logopeda in ga bila pripravljena plačati, kako dolgo bi čakala. Ne vem. Nisem preverjala. Sem pa mnenja, da bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje take stroške vsekakor pokriti.

Imam pa prav tako čisto osebo izkušnjo. Fizioterapija. Že več let imam težave z desno ramo. Ker desno roko v službi zelo veliko obremenjujem, pride čez nekaj časa do hudih bolečin. Pred parimi leti sem dobila napotnico in na fizoterapijo čakala pet mesecev. Ker nisem bila na bolniški, sem z bolečinami tudi hodila v službo. Zjutraj protibolečinska tableta, po malici še ena, pa je šlo. Na fizioterapevtski obravnavi so me priključili na par aparatkov in tako je šlo 8 krat. In seveda 8 dni bolniške. Koliko je zaleglo, tisti, ki imate podobne težave, verjetno veste. Mesec, mogoče dva. In zgodba se je ponovila. Seveda so pri mojem poklicu tudi obdobja, ko malo manj delam in tako tudi roko manj obremenjujem. Potem pa so tu še dela prosti dnevi. Dopust. In je nekako šlo. Do letos.

Zopet naporna sezona in v septembru nisem več mogla dvigniti desne roke več kot 90 stopinj. Seveda sem šla k zdravniku in ponovno dobila napotnico za fizioterapijo. In v javnem zdravstvenem sistemu bi zopet čakala pol leta. Tokrat ni šlo. Roka je preveč bolela. Tablet pa tudi ni dobro toliko jemati. Odločila sem se, da poiščem pomoč v zasebni fizioterapevtski ambulanti. Po spletu sem preverila cene. Bo šlo. Poklicala sem jih v ponedeljek že kar pozno popoldne. In glej ga zlomka, naročena na pregled in prvo terapijo že naslednji dan. Obravnava je trajala eno uro. Ampak tu so me obravnavali celostno in ne samo z nekimi aparatki. Terapija je vsebovala tudi posebne vrste masažo. Umirala sem od bolečin. Ampak po terapiji je bolečina v rami izginila. Po nasvetu terapevtke, sem si vzela teden dni bolniške. Terapijo sva ponovili čez tri dni. Naslednje terapije so potekale v dogovoru in sem si na dan terapije vzela dela prost dan. Enkrat na teden. Po šestih terapijah sem dobila novo roko. Popolna gibljivost, nobenih bolečin. Je to sploh mogoče, sem se spraševala ves čas. Očitno je.

In tu se postavlja vprašanje. Sama plačujem okoli 2500€ obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja na leto. Namen fizioterapije je, da se omili oziroma zmanjša bolečine nastale okvare, poškodbe. V javnem zdravstvu moraš na obravnavo čakati pol leta. Potem pa je ta obravnava zelo vprašljiva. Tako prihaja do nepopravljive škode, oziroma stanj, zrelih za operacijo. Da ne pišem o nenehnih izostankih z dela zaradi bolniške. Nekaj v tem zdravstvenem sistemu ne štima. Seveda je preveč pacientov in premalo zdravnikov. To je popolnoma res. Vendar bi z ustreznimi preventivnimi postopki tu lahko marsikaj spremenili. In zasebno zdravstvo. Plačaš iz svojega žepa in si takoj na vrsti. Obravnava pa na vrhunskem nivoju. Sma si to lahko privoščim. Sem pa jezna, ker bi teh 2500€ raje dala zasebnikom in bi me celostno obravnavali. Kot so me že. Tu naj še napišem, da plačujem še dodatnih 50€ na mesec, torej 600€ na letni ravni za hitrejšo obravnavo v primeru poškodb in bolezni. Tako je moj kasko 3100€ na leto. Ampak fizioterapevtsko obravnavo še vedno plačujem in svojega žepa.

In jo bom še naprej. Zakaj? V zasebni fizioterapevtski ambulanti me obravnavajo celostno in k njim lahko pridem kadar hočem. Napotnice ne potrebujem. Tako smo se dogovorili, da začasno prihajam enkrat mesečno. Poskrbeli bodo, da bo roka ves čas pod nadzorom. Vmes pa naredili še nekaj terapij na drugih delih telesa. Vključno z masažo hrbta. Na dolgi rok se mi bo to vsekakor izplačalo. Mene pride dan izostanka z dela samo s finančnega vidika 30€. Da ne pišem o nezadovoljstvu delodajalcev in sodelavcev. Tako, da se mi ta strošek vsekakor izplača. Jezi pa me naš zdravstveni sistem, ki mu sploh ne znam prilepiti pridevnika. Pa tu ne mislim na zdravnike in medicinsko osebje. Oni so v službi tega zdravstvenega sistema in delajo tako, kot jim sistem dovoli. Večina njih pa se še malo potrudi in dobro poskrbi tudi za nas.

Tisti, ki pa so resnično zdravniki in medicinci z veliko začetnico pa, normalno, da so šli v zasebno zdravstvo. Delajo tako kot sami želijo in so za to pošteno plačani. In tisti, ki si to lahko privoščimo, smo njihovi pacienti. O tem, kako si to lahko privoščimo, pa drugič.