Rojena sem v delavski družini na dolenjskem. Mama je bila gospodinja, oče zidar. V tem trenutku, ko pišem ta blog, sta še oba zdrava in za svoja leta fit. Oče uživa v naravi. Mama ustvarja v hiši. Imam še mlajšega brata in sestro. Naše otroštvo se je odvijalo v ljubeči družini in na domači ulici. Ker smo živeli v naselju, ki se je gradilo istočasno, smo tudi otroci skupne generacije nekje v razponu desetih let. Res smo se imeli fajn. Skupaj smo hodili v šolo in zganjali takšne in drugačne vragolije, katerim se še vedno smejemo na naših vsakoletnih srečanjih. Ker moja mama izhaja iz premožne kmetije, sem tam preživela marsikatere počitnice pri stari mami. Spoznala sem se s kmečkim življenjem in delom na kmetiji. Vedno sem si želela biti na kmetiji, a me je tok življenja preusmeril.

Osnovno šolo sem izdelovala s povprečnim uspehom. Vedno sem se uspešno dokazovala na različnih področjih. Bila sem odličen matematik  in pisala sem pesmice s katerimi sem sodelovala na šolskih in lokalnih proslavah. Nisem pa bila odličnjakinja, ker mi kot otroku iz delavske družine to ni bilo omogočeno. Takrat so bili pač takšni časi. Oče pa je zelo skrbel za našo splošno izobrazbo. Mama pa za hotelske storitve doma. Kar sicer ni bilo najbolj pametno, a ona je bila tako vzgojena. Izobraževanje sem želela nadaljevati na vzgojiteljski šoli, a ker sem imela zanemarjen posluh, to smo ugotovili kasneje, se mi ni izšlo. Tako sem pristala na srednji gostinski šoli. Tam pa sem zablestela z vsem svojim znanjem in neizmerno vzljubila svoj poklic. Postala sem odlična kuharica. Se zaposlila in izpopolnjevala svoje znanje do današnjih dni. Marljivost in veselje do učenja me spremljata vso mojo poklicno pot.

Največji uspeh pa doživljam ravno na osebni poti. Poročila sem se s krasnim človekom, ki mi še dandanašnji stoji ob strani. Po dveh letih zakona naju je razveselila mala princeska. Ljubek otrok. Želela sva si velike družine, a nama ni uspelo. Verjetno nama je bilo tako namenjeno. Vzgajala sva jo družno z vzročno-posledično vzgojo. Bila je zelo simpatično dekletce, ki so jo imeli vsi radi. V šoli ni ravno blestela z ocenami, je pa pridno vadila flavto in končala nižjo glasbeno šolo. Poklicna pot jo je vodila v gimnazijo, ker je želela postati prevajalka za angleški jezik. Po smrti ljubljene babice se ji je podrl svet in začela je znova. Spoznala je, da prevajalstvo ni zanjo in si je vzela leto dni predaha. Ves čas je delala prek študenta. Tedanji fant ji je stal ob strani. Prav tako midva. Potem se je odločila za študij managementa in se znašla v telekomunikacijah. V tem poklicu uživa in je nadpovprečno uspešna. Flavta pa se skriva nekje v omari in jo le občasno prepiha. Pri desetih letih je postala sestrica nagajivemu bratcu. Bil je hiperaktiven. Ker takrat nisem imela dovolj znanja, nisem vedela zakaj. Tudi v osnovni šoli mi niso znali pomagati. Otrok je bil popolnoma raztresen. Obvladovala sem ga le z nenehnimi zaposlitvami. Zelo rad je ustvarjal iz naravnih materialov. Predelal je na tone papirja, rolic, škatel, lepila, lesa… Šele, ko smo se preselili in ga prepisali na novo šolo, smo s pomočjo skrbne učiteljice in šolske psihologinje dognali njegovo pomanjkljivost. Lažja oblika disleksije. To hibo je prekrival z nemirnostjo. Ko smo družno začeli delati z njim, so se iz leta v leto kazale izboljšave. Svojo nemirnost je pretvoril v delavnost. Postal je izredno prijeten mladenič, ki so ga vsi vzljubili. Vzgoja je bila veliko težja kot pri hčeri. Bila pa sem vztrajna in ga ves čas spodbujala. Danes, ko to pišem, je srednješolec. Svoje veselje je našel v naravi in obiskuje srednjo kmetijsko šolo. Z obema otrokoma sem ogromno delala na splošni izobrazbi. Zato se danes znajdeta v vsaki sredini, kjerkoli se nahajata. Mislim, da sem poklic mame opravila z odliko.

Sama se ves čas izobražujem. Nekje vmes sem se zaposlila v vrtcu kot pomočnica vzgojiteljice in z odliko opravila srednješolsko izobraževanje v tej smeri. Zaradi sistema sem kmalu odnehala in se vrnila za lonce. Znanje, ki sem ga pridobila tekom izobraževanja pa mi še danes pride prav. Prav tako sem kasneje diplomirala na Višji strokovni šoli, smer Velnes. Ravno ta študij pa mi je dal podlago za knjigo, ki je v nastajanju.

Pred ne dolgo tega nazaj, sem odkrila svoj nov talent. Pisanje člankov. To pa je kar fajn zadeva in, upam vsaj, dokaj donosna. Imam ogromno znanja in sem splošno zelo dobro izobražena. Vse življenje namreč vlagam vase. Ker pa sem zelo radovedna in se hitro učim, osvajam mnogo področij. Še vedno pa je moje najmočnejše področje prehrana in trendi. To je moj osnovni poklic v katerem zelo uživam. Tu sem tudi najmočnejša. Sledi pa mu poznavanje osnovnih načel zdrave kmečke pameti. V življenju nasploh.