Nahajamo se v nekih čudnih, nam neznanih časih. Delo je, dela ni. Lokali so odprti, pa spet zaprti, pa spet odprti in tako naprej. Iz dneva v dan nova navodila. Iz dneva v dan skrb za preživetje. Stroški pa še kar isti. Kje je izhod? Kdaj bo konec? Za nekatere danes, za nekatere nikoli. Že Charles Darwin je pisal v sredini 19. stoletja, da preživijo le vrste, ki se prilagodijo. On je bil slavni naravoslovec in je verjetno pisal o živalih in rastlinah. Toda, mar nismo tudi  mi del narave. Žal je na svetu vse preveč ljudi, ki se navadijo na neko vrsto življenja in, ko se pojavi nekaj novega, ne znajo naprej. Zakaj je tako? Preprosto zato, ker smo ljudje različni. V osnovi pa je to del vzgoje. In izobraževanja. Za vzgojo smo zadolženi, hočemo ali nočemo, starši. Za izobraževanje pa institucije. V tem norem svetu pa je vse to pomešano. Imamo vzgojno-izobraževalne institucije in prezaposlene starše. Na koncu pa izgubljene otroke, ki ne vedo ne kod ne kam. Potem pa se na svetu pojavi samo ena mikrocelica velikosti 20 do 60 nm in svet obstane. Nekoč je zapisal slavni Einstein: “Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost. Ampak tudi za vesolje nisem povsem prepričan.” Ljudje znorijo. Zakaj že? Ker so jih vzgajale in izobraževale vzgojno izobraževalne ustanove. Te pa imajo 100 ali več let stare programe. Si predstavljate danes podjetje, ki bi delalo še v Dos programu in bi se pojavil virus? Itak, da bi v kratkem propadlo. In kje smo tu mi? Nekje vmes, v coni udobja. In ta se razpade. Zakaj? Ker so starši izgubili kompas in izobraževanje je zastarelo. In kdo bo preživel? Tisti, ki se zna prilagajati. Vse od tehnološke revolucije pa do danes, je bil zakon kapital. Bolj kot si bogat, boljše ti gre v življenju. Vse do današnjih dni. In kako to vem. Samoizobražujem se celo življenje. Sem ena tistih srečnic, ki so me vzgajali starši in izobraževale ustanove, dokler nisem začela uporabljati lastne pameti. Tudi tega me je naučil moj oče. Vse ostalo me je izučilo življenje. Nikoli nisem imela veliko denarja, včasih še premalo za preživetje. Imela pa sem največji kapital v življenju. Željo po znanju. Vedno sem se družila z ljudmi, od katerih sem se lahko učila. V začetku kariere z izkušenimi kuharji. Ko sem postala mama, z mladimi mamami. Vedno sem ogromno brala. Od leposlovja do strokovne literature. Pri tridesetih sem naredila še eno srednjo šolo. A ostala pri svojem osnovnem poklicu. Strokovno sem se ves čas izobraževala in nadgrajevala svoje znanje. Ko sem postala višji vodilni kader, sem opravila tečaj poslovne slovenščine in prebrala lep kup Makswelovih knjig, kako biti dober vodja. In še vedno kuhala. Pri 48- ih sem diplomirala na višji strokovni šoli za Velnes s področja prehrane z najvišjo oceno. Tudi srednji šoli sem opravila z odliko. Pa še vedno kuham. A zakaj? Ker pri tem neznansko uživam. In zakaj sem potem končala vse te šole? Zato, da posedujem ogromno količino znanja, ki me uči, kako živeti in predvsem KAKO PREŽIVETI. Zgodovine nisem nikoli preveč marala. Strinjala sem se tudi z Mikom Jagerjem, ki je, jemljem iz konteksta, nekoč rekel: “Zgodovina je preteklost in naj tam tudi ostane.” Pa je res tako? Niti ne. Če pregledamo zgodovino človeštva, se je v vsakem nekaj deset letnem ali stoletnem obdobju zgodil velik preobrat. In to je normalno. Rojevajo se nove generacije, rojevajo se nove ideje in svet se vrti naprej. V zadnjem stoletju pa se to dogaja s svetlobno hitrostjo. In kdor je stal na mestu, ga je odneslo in ga bo odneslo. Zato se moramo ves čas prilagajati. In samoizobraževati. Dragi starši, denar ni vse. Dajte otrokom tisto kar potrebujejo. Topel dom in željo po znanju. Prav tako pa poskrbite tudi za svoj napredek. O svojih nadvse uspešnih otrokih sem že ogromno napisala. Draga mladina. Nam, mladim, je rekel naš bivši predsednik (upam, da vsaj malo poznate zgodovino): “Učite se, učite se in še enkrat, učite se” Toplo vam polagam na srce: “Učite se”. Obvezna šolska snov morda ni najbolj zanimiva. Poiščite si vsebine, ki vas zanimajo. Dragi učitelji, vas pa ne bom učila pameti, ker nimam ustreznih pristojnosti. Vam pa pošiljam v razmislek, da bi pouk naredili včasih vsaj malo bolj zanimiv in moderen. Kajti prihajajo časi, ko bo naš največji kapital znanje in njegov obseg. Denar izgublja na vrednosti. Izobražen kader pa na vrednosti pridobiva. Kdor pa se zna še prilagajati, je gotovo zmagovalec in bo pisal novo zgodovino. Mimogrede, trenutno osvajam znanje s področja spleta.