Zadnji dan leta 2021 delam bilanco. V mojem življenju je bilo to eno najbolj turbolentnih let.

JANUAR

Prvi januar sem začela s službo ob petih zjutraj. Drugače pa je že prvi mesec bil nenormalno stresen. V službi sem šla na čakanje zaradi zdravstvenega stanja v državi in ni bilo veliko dela. Mami pa je hudo zbolela na ledvicah. Zaradi njenega izredno šibkega organizma je bilo že jemanje antibiotika prava loterija. K sreči posedujem dovolj znanja na področju zdravstva, da sem poleg antibiotikov, v lekarni kupila še beljakovinski prehranski dodatek. In pa v trgovini LCA jogurt. Potem sem še mami morala vse podrobno obrazložiti. Koliko, kaj in zakaj? Še dobro, da sem bila doma. Antibiotiki so jo namreč popolnoma položili v posteljo. Tako sem, poleg svojega gospodinjstva, upravljala še z njenim. Živim namreč štiri kilometre proč od staršev. Ampak smo zmagale.

Sledil je drugi šok. Pri slikanju pljuč se je pri mami pokazal sum na raka. Začela se je kalvarija od specialista do specialista. Od bolnišnice do bolnišnice.

FEBRUAR

Še vedno sem na čakanju. Izleti po slovenskih bolnišnicah z mami se še vedno nadaljujejo. Mami je še vedno šibka. Mož je šel na slikanje nožnih žil. Mimogrede so mu našli še eno tvorbo na ledvici. Mislila sem, da se mi bo zmešalo. Najprej mami, nato še mož.

MAREC

Končno sem začela delati. K sreči skrajšan delovni čas. Tako sem lahko, poleg službe, skrbela še za mami. Poleg dodatkov v prehrani, sva začeli še z vajami za ohranjanje moči mišic.

Z možem sva opravila CT v Topolšici in posvet pri nefrologu v Slovenj Gradcu. Diagnoza, rak na ledvici. Operacija nujna. Vendar zaradi njegove prevelike telesne mase, tvegana. Nujno je bilo potrebno delati na zmanjšanju telesne mase. Tako se je začela bitka s kilogrami.

APRIL

Ponavadi moj mesec. Imam rojstni dan. Prav tako moja hči in sestra. Pa še Velikonočni prazniki. Letos je to vse izzvenelo v bitki z boleznijo. Velikonočni prazniki so sovpadali z mojim rojstnim dnem. Tako sva z mami vseeno pripravili nekaj velikonočnih jedi. Ampak mož je bil pa na dieti. Bitka.

Potem je posijalo sonce. Mož je uspešno prestal operacijo. Mami pa je končno dobila diagnozo. Kronična oblika raka na pljučih. Malo čudno se je slišalo. Ni ozdravljiv, je pa z ustrezno biološko kemoterapijo, obvladljiv. Tako smo pričeli z zdravljenjem. Sama sem še vedno delala skrajšani delovni čas.

MAJ

V službi se je začela povečevati količina dela. Naenkrat nas je bilo delavcev premalo. Začeli so se pritiski in zgodile so se prve odpovedi delovnega razmerja. Dela pa vedno več. Tako sem bila noro razpeta med službo, svojo družino in pomoči staršem. K sreči si je mami vsaj toliko opomogla, da je lahko skrbela za gospodinjstvo.

Hči in njen partner sta nas presenetila z veselo novico. V decembru bosta zibala. Tako bom še letos postala babica. Sin je skakal od veselja, ker bo postal stric.

Sin končuje srednješolsko izobraževanje in čaka ga matura. Ker je nadpovprečno učljiv, sem mu popolnoma zaupala, da bo maturo uspešno opravil.

In nekje med vsem tem sem izgubila sebe.

JUNIJ

V službi še vedno ogromno dela in zelo malo prostega časa. Izborila sem si teden dni dopusta. In namesto, da bi ga porabila za polnjenje lastnih baterij, sem šla v največji vročini na morje z možem in starši. Starša sta bila v svojem stanovanju, midva v hotelu poleg. Kajti stanovanje je premajhno za vse nas. Tako sem se zopet ukvarjala z vsemi drugimi, samo s sabo ne. Iz morja sem se vrnila še bolj utrujena.

JULIJ in AVGUST  sta minila v stilu Kuća, posao, kuća. Po dva do tri proste dneve v mesecu sem izkoristila za izlete z avtom po Sloveniji. In komaj čakala september, da si zopet vzamem dopust in se končno spočijem. Poleg tega je bila neznosna vročina. Jaz pa sem se vsak dan, v službo in domov, vozila po uro in pol. Že zjutraj je bilo velikokrat čez dvajset stopinj Celzija.

Poleg vsega sta se tamalada dva spomnila, da se bosta poročila. Nič večjega. V soboto slavnostno kosilo v gostišču. V nedeljo piknik na našem dvorišču. Mene je doletela peka tort in peciva. Vse skupaj se je dogajalo v vroči sredini avgusta. Vsaj delo smo si razdelili. Tako so v celem cirkusu sodelovali še moj brat in sestra, fantje in ženinova mati. Imeli smo se super.

SEPTEMBER

Prvi teden smo bili v službi kadrovsko podhranjeni. Odložila dopust. Naslednji teden enako. Potem pa se je telo uprlo. Prevelika količina dela je terjala svoj davek. Prišla sem domov iz službe in se sesula na posteljo. Od utrujenosti nisem mogla več niti jesti. Ob pol štirih popoldne pa mi je obrnilo želodec. Bruhala sem vse do dveh zjutraj. Od postelje do stranišča imam slabih pet metrov. Le stežka sem jih premagovala še naslednjih nekaj dni. Tako sem, namesto dopusta, ostala doma v postelji. Po obsežnejših laboratorijskih preiskavah so našli le nenormalne vrednosti v urinu. Jaz pa nisem imela ne apetita, ne energije. Vse kar sem storila, sem le dobro poskrbela za sebe. Končno. Zdravnica mi je še v kartoteko pribeležila priporočila za gibanje na svežem zraku in menjavo okolja.

OKTOBER

Še vedno sem doma. Energija se vrača, apetit prav tako. Čakam še zadnjo preiskavo. UZ trebušnih organov. Najdejo cisto na ledvici. Popolnoma neškodljiva, ampak tam je. In nič se ne da pomagati. Počasi se sestavim in vrnem na delo. Količina dela še vedno enaka. Delavcev pa vedno manj. No, vsaj vročine ni več. Spočita nadaljujem delo.

NOVEMBER

Je pretekel v prostem teku. Poleg tega, da sem bila zaradi bolniške odsotnosti, brez denarja, nekih velikih pretresov ni bilo več. Le konec meseca je zapadel sneg ponoči. Jaz pa sem morala zgodaj zjutraj v službo. K sreči mi je sin posodil avto. Saj gre vse lažje z novimi zimskimi pnevmatikami in pogonom na vsa štiri kolesa.

DECEMBER

V službi smo dobili pomoč delavcev iz druge enote. Tako sem prosta dva dni na teden in celo dopust sem dobila za božične praznike.

Sredi meseca je hči povila čudovito deklico. Vse je potekalo popolnoma brez zapletov. Le tisto noč, ko je rojevala, smo bolj malo spali. In postala sem babica.

Tašče sva si privošile nekaj dni druženja in se pošteno sprostili.

Pred božičem sem zopet malo pretiravala s peko in kuho. Telo me je naslednji dan takoj opomnilo. Božič sem nato preživela z mlado družinico.

In zadnji dan v letu sem bila v službi zjutraj. Popoldne pa sem si privoščila lepotni spanec do ranega jutra. Le mož me je poljubil ob polnoči.